Prilika o usmiljenem Samarijanu odgovori na vprašanje, kdo je moj bližnji?. V zgodbi pretepenemu in oropanemu človeku ne pomagata duhovnik in levit, temveč Samarijan – pripadnik naroda, ki so ga Judje prezirali. Zanj je bil bližnji tisti, ki je bil v stiski, ne glede na poreklo, vero ali pripadnost.
S tem Jezus pokaže, da bližnji ni nujno nekdo, s komer smo v sorodu ali skupnosti, temveč vsakdo, ki potrebuje našo pomoč. Prilika razkriva dvoličnost verskih voditeljev, ki znajo pravilno razlagati postavo, a je ne živijo. Prava vera se kaže v konkretni ljubezni do sočloveka – brez tega tudi molitev, maša in pobožnost izgubijo svojo verodostojnost.
Jezus ne zavrača bogočastja, temveč poudari, da mora biti vedno povezano z dejanji ljubezni. Socialno delo samo po sebi ne nadomesti vere in obredja, a tudi vera brez dejanj ljubezni ni resnična. S priliko o usmiljenem Samarijanu Jezus sporoča, da je pravo bogočastje življenje v ljubezni do Boga in bližnjega.
Prisluhni epizodi in jo deli s svojimi bližnjimi.
